Psihoterapijo si pogosto izberejo ljudje, ki se soočajo z:

• anksioznostjo, depresijo ali kroničnim stresom,
• težavami v odnosih (partnerski, družinski, službeni),
• občutkom izgubljenosti, praznine ali nesmisla,
• težavami s samopodobo, samozavestjo ali identiteto,
• težavami po izgubi, ločitvi ali travmatični izkušnji,
• željo po osebni rasti ali boljšem razumevanju sebe.

Ni nujno, da so težave “velike” ali “resne” – včasih je dovolj že občutek, da se ne počutite dobro, da ste preobremenjeni ali da ponavljate vzorce, ki vam škodijo.

Obstaja več različnih oblik psihoterapije, glede na način izvajanja:

• Individualna psihoterapija – srečanja med terapevtom in posameznikom.
• Partnerska (ali zakonska) terapija – delo s pari za izboljšanje odnosa.
• Družinska terapija – delo s celotno družino.
• Skupinska psihoterapija – več posameznikov skupaj ob podpori terapevta.
• Spletna (online) psihoterapija – psihoterapija na daljavo, preko videoklica.

Poleg tega obstajajo tudi različni terapevtski pristopi, kot so:

• psihodinamska terapija,
• kognitivno-vedenjska terapija (KVT),
• geštalt terapija,
• čustveno osredotočena terapija (EFT),
• transakcijska analiza (TA),
• sistemska terapija in druge.

Psihoterapija je strokovno voden proces, kjer posameznik, par ali skupina s pomočjo usposobljenega psihoterapevta raziskuje svoje misli, občutke, vedenje in odnose. Cilj terapije je:

• izboljšanje duševnega počutja,
• boljše razumevanje sebe,
• obvladovanje težav in izzivov,
• osebna rast.

Psihoterapija ni namenjena zgolj reševanju »hudih težav«, temveč tudi preventivi, osebnemu razvoju in razumevanju vzorcev, ki nas ovirajo v življenju.

Prvi obisk je običajno uvodno srečanje, namenjeno spoznavanju. Terapevt vas bo povabil, da opišete svojo situacijo, težave ali cilje, ki jih želite doseči. Skupaj se pogovorita o načinu dela, morebitnih vprašanjih in oblikujeta okviren načrt terapije. Ta srečanja so pogosto tudi priložnost, da ugotovite, ali se z terapevtom počutite varno in razumljeno.

Trajanje psihoterapije je zelo različno. Odvisno je od:

• narave težav,
• ciljev, ki jih želite doseči,
• terapevtskega pristopa,
• vaše angažiranosti v procesu.

Kratkoročna terapija traja lahko 6–20 srečanj, srednjeročna nekaj mesecev, dolgotrajna terapija pa več let. Vse to se določi v sodelovanju s terapevtom in se lahko sproti prilagaja.

Da, psihoterapija je strogo zaupna. Vse, kar delite na srečanjih, ostane med vami in terapevtom. Terapevt je zavezan k spoštovanju etičnih kodeksov in varovanju zasebnosti. Izjeme so le situacije, ko bi bilo ogroženo vaše življenje ali življenje druge osebe – takrat ima terapevt dolžnost ukrepanja.

Običajno najpogosteje potekajo srečanja enkrat do dvakrat tedensko, včasih na 14 dni ali po dogovoru. Vsako srečanje običajno traja 60 minut, skupinska srečanja pa lahko trajajo do 1,2 uri.

Da, številne raziskave kažejo, da je psihoterapija učinkovita pri zdravljenju:

• depresije,
• anksioznosti,
• stresa in izgorelosti,
• travmatskih izkušenj,
• zasvojenosti,
• motenj hranjenja,
• težav v odnosih,
• in še mnogo drugega.

Poleg zmanjšanja simptomov psihoterapija pogosto vodi tudi do:

• večje notranje stabilnosti,
• boljših odnosov,
• večje življenjske kakovosti,
• boljše samopodobe,
• večje čustvene zrelosti.

Pomembno je, da izberete terapevta, pri katerem se počutite varno, sprejeto in slišano.
Upoštevajte:

• izobrazbo in usposobljenost (terapevt naj ima končano priznano izobraževanje),
• terapevtski pristop (nekateri bolj ustrezajo določenim težavam),
• osebno ujemanje (občutek, da vas terapevt razume in spoštuje),
• izkušnje in reference.

Ne bojte se zamenjati terapevta, če ne čutite, da vam odnos koristi. To je povsem običajno.

To je zelo pogosto. Mnogi ljudje pridejo na terapijo z občutkom, da “nimajo nič konkretnega povedati”. Terapevt vas bo usmeril in ustvaril prostor, kjer boste lahko postopoma raziskovali, kaj se v vas dogaja. Včasih se ravno iz tišine ali negotovosti razvijejo najgloblje teme.

Ne. Psihoterapija ni vezana na diagnozo. Terapijo lahko začne kdorkoli, ki čuti potrebo po spremembi, podpori ali raziskovanju sebe. Diagnoza je lahko del procesa (npr. če sodelujete s psihiatrinjo ali psihologinjo), ni pa pogoj za začetek terapije.

• Psihoterapevt: specializiran za izvajanje psihoterapije (lahko ima različne osnovne izobrazbe – psiholog, socialni delavec, zdravnik itd.).
• Psiholog: strokovnjak za psihologijo, pogosto dela psihodiagnostiko ali svetovanje. Če ima dodatno izobrazbo, lahko izvaja tudi terapijo.
• Psihiater: zdravnik, specialist psihiatrije, ki lahko predpisuje zdravila. Nekateri izvajajo tudi terapijo, a večinoma zdravijo z medikamentozno pomočjo.

Cena se razlikuje glede na:

• izkušenost terapevta,
• dolžino srečanja,
• lokacijo in obliko terapije.

Povprečna cena individualne psihoterapije v Sloveniji je med 40 in 70 evri na srečanje. Skupinske in partnerske terapije so pogosto nekoliko dražje. Nekateri terapevti nudijo znižane cene za študente, brezposelne ali socialno ogrožene.